Prišel je čas, da odpremo oči in resnično pogledamo, s kom si pravzaprav delimo utelešenje na tem planetu in da se končno zavemo kako močno smo prepleteni z njimi.
Sploh vemo, da smo sestavljeni iz enakih celic, da si delimo enako meso, enako kri? Pa ne samo to. V dušni (ne zgolj fizični) evoluciji našega bivanja na Zemlji smo povezani bolj, kot si sploh lahko mislimo.
In soodvisni tudi.
Človeška civilizacija je skorajda čez meje lastnega obstoja razvila razum in s tem tudi zavest, kot iskro kreacije, ki nam je bila dana. Živalska civilizacija pa je po drugi strani izpopolnila življenje samo, v Resničnem bivanju vseh kvalitet, ki jih vsaka posamezna vrsta uteleša in s tem tke v Zemljino realnost.
Živali utelesijo določeno duhovno modrost, jo prenesejo v 'meso in kri' in ker nikoli niso ločene od svojega bistva, to modrost preprosto živijo v biologiji svojih teles in s tem iz dneva v dan ustvarjajo energijsko podporo, ki omogoča manifestacijo človeške duhovne izkušnje in s tem njegovega razvoja.
Ste kdaj pomislili, da nam je moč preobrazbe dana morda zato, ker jo je drobni metulj razvil do svoje popolnosti, ko se v enem življenju razvije iz enega bitja v povsem drugačnega? Iz gosenice v metulja, pri čemer le srce ostane isto, vse ostalo pa se popolnoma preobrazi. Če sledimo temu drobnemu bitju, lahko odkrijemo skrivnost prave preobrazbe, ki gre skozi srce in naj se sliši še tako neverjetno, prav zaradi njega lahko ljubezen dvignemo na višji nivo. Pa je le drobni metulj, a vendar z vsakim utripom svojih kril tke to zmožnost izkušnje in odpira pot za vsa ostala bitja tega planeta.
V tem času zemeljskih sprememb živali pospešeno dvigujejo svojo zavest in nam prihajajo nasproti bolj odločno, kot kdajkoli prej. Iščejo stik in več kot očitno je, da bomo samo skupaj lahko ustvarili božansko matrico tu na Zemlji.
Oči nam lahko odpre zgodba o delfinu, ki že več kot 20let živi v zalivu na JZ Irske in spremlja čolne obiskovalcev. Netreniran in divji, se je odločil, da ostane, ker si očitno želi stika z ljudmi. Menda večkrat mimo potujejo jate delfinov, s katerimi se igra, vendar pa nikoli ne odide z njimi. Domačini ga ne hranijo in nihče ne ve, kaj ga zares zadržuje tam. Prijatelji, ki so ga obiskali so mi povedali, da priplava čisto blizu čolna in vsakega pogleda globoko v oči. Ko pa se čoln oddalji, začne početi vragolije, kot bi jih hotel s tem priklicati nazaj ali le odplesati svoj ples radosti v čast kdo ve čemu.
To ni osamljen primer, takih je še veliko.
Legenda, med drugim, govori o delfinih, kot posrednikih med našim svetom in drugim, tistim, ki počiva v globinah morja in vzdržuje čustveno inteligenco in njen razvoj. Delfin hodi od enega do drugega in prenaša sporočila tisti globlji zavesti o otrocih zemlje in o tem, kako napredujejo v svojem razvoju in obratno, ko nam odpira pot do naših lastnih čustvenih globin, z vsakim skokom, z vsakim dihom, z vsakim zamahom plavuti in kar je najpomembneje, vse to počne s tako lahkotnostjo in radostjo, da se bivanje zdi kot čudovito igranje.
Tudi človeška bitja vse bolj iščemo stik z naravo in vse bolj se raztapljajo meje med vrstami. Ta stik se v nas poraja kot seme v podzavesti, ki govori o pomembnosti kvalitet, ki jih utelešajo različne živalske vrste in so kot holografski drobci naše celosti.
Na zemlji ni nobeno življenje naključno in nihče (razen velikokrat človek) ne živi, kot bi bilo samo sebi namen. Vse je prepleteno, povezano onkraj prostora in časa in vse se medsebojno podpira v dušni evoluciji. Čas je, da sprejmemo odgovornost in spremenimo odnos do njih. Tako veliko jim dolgujemo.
Kličejo nas, da jih prepoznamo kot to, kar resnično so in jim s tem podarimo iskro svoje zavesti, da lahko skupaj stopimo v novo resničnost, ki prihaja.
Na nas je, da se jim priklonimo, da nismo več tako vzvišeni nad njimi, da se končno zavemo, da prav zaradi njih ljudje sploh lahko doživimo utelešenje izkušenj na poti v integraciji zemeljsko-čustveno-duhovnega razvoja.
Ta planet nam ponuja tako bogat, raznolik in intenziven dušni razvoj, kot le malo kateri in vse to se odraža v tej izjemni pestrosti živalskega kraljestva. Ne pozabimo tega!
Neja Meta Rojc