Šesti čut:
Je občutek, ki se nahaja v trebuhu. V čredi ta občutek potuje iz enega konja na drugega, kot signal preplaha, na katerega potem reagirajo. Če uglasimo svoje telo z frekvenco šestega čuta lahko predvidimo preplah in taka naravnanost nam pri jahanju in delu s konji lahko veliko prihrani.
Šestemu čutu se je civilizacija odrekla, ko je poveličevala potlačitev čustev (v religiji, šolstvu, poklicu), ki pa ni nič drugega kot prikladna kontrola znotraj socialnega okolja.
Otopelost šestega čuta vodi v nevarnost in da bi se temu izognili smo šesti čut nadomestili z socialno pogojenim razumom, ki pa je poln lažnih strahov.
Učenju tega čuta se posvetimo z nizom določenih vaj, ki nas vrnejo v telo in naučijo poslušati njegovo inteligenco. Predvsem pa se naučimo razlikovati med resničnimi sporočili intuicije in med naučenimi prigovarjanji lažnega jaza. Konj v svoji rahločutni naravi, vedno znova odseva le pristne občutke, potrjuje le prave informacije.
Tečaj višje-čutilnega zaznavanja
Tečaj višje-čutilnega zaznavanja poteka preko osredotočenja na posamezno od petih fizičnih čutil in vedno bolj potrebnega šestega čuta. Konj je vzgled, model za učenje zaznavanja saj ima vsa čutila veliko bolj razvita kot človek. Kot plen je v svoji naravi pravi mojster višje-čutilnega zaznavanja.
Naši čuti, po drugi strani, pa so vedno bolj okrnjeni. Naš zorni spekter je majhen, sluh slab, vonj komaj zaznaven, okus ne prepozna več strupenih stvari, da o šestem čutu sploh ne govorimo…
Tečaj nas nauči boljše uporabe čutov in s tem tudi boljšega razumevanja konj; večja občutljivost čutov nas naredi bolj pozorne na sporočila svojega telesa in okolice. Ko hodimo po poti življenja postanemo bolj prisotni, bolj živi. Tako kot svet, tudi delo s konji postane bolj varno in bolj kot smo pozorni, bolj se počutimo povezane z vsem, kar nas obdaja.
V 10 urnem tečaju se udeleženci naučijo vaj, ki jih potem uporabijo tudi pri treningu jahanja in v vsakdanjem življenju. Jahalno znanje ni potrebno. Tečaj poteka individualno 10-krat po 45 min, v obliki jahalnih vaj v vodenem hodu in v obliki nejahalne interakcije s konjem.
Termin po dogovoru.
Cena za tečaj: 180 eur
Vid:
Čeprav je vid čutilo, na katerega se še najbolj zanesemo, je naš pogled omejen. Tako dolgo smo se pustili zapirati in omejevati, da se zdi, da vidimo svet le še skozi ozke rešetke svoje ječe.
Zmožnosti našega fizičnega očesa so veliko večje, kot se jih zavedamo. Jasnovidnost hodi le korak stran. Konji imajo največje oči na zemlji in niti predstavljati si še ne moremo, kaj vse vidijo.
Z njihovo pomočjo bomo razvijali svoj pogled, se naučili kako rekonstruirati sliko v možganih, da, kot konji zaobjamemo cel zorni spekter, kako gledati mikroskopsko in kako približevati oddaljene detajle, kako videti svobodo in kako gledati z zaprtimi očmi ali v temi.
Sluh:
Zaradi hrupnega okolja se je človeku razvil selekcioniran sluh.
Večjega dela zvokov ne slišimo več. Da o tistih, ki jih lahko le čutimo
sploh ne govorimo. Tudi komunikacija je pogojena s sluhom.
Večji del konjske neverbalne komunikacije poteka preko premikanja njihovih ušes. Spoznali bomo to govorico, ki je skorajda nujna za uspešno sporazumevanje z njimi.
Njihov sluh je izreden. Z obračanjem ušes lovijo določene zvoke- nekaj kar mi ne moremo. A, navkljub vsemu se bomo učili kako razbrati določene zvoke, kako jih osamiti in kako razviti svoj sluh. Sledili bomo vodstvom konjskih ušes in se učili čustvene resonance sporočil, ki nam jih prinese zvok in jih občutimo kot vibracije na telesu.
Kaj pa zvok tišine?
Dotik:
O pomembnosti in zdravilni moči dotika je bilo povedanega že veliko, pa vendar se še vedno ne znamo resnično dotakniti.
Kako sebični smo pravzaprav pri dotikanju nam velikokrat pokažejo prav konji. Ljubkujemo jih na način, ki smo ga vajeni med seboj, kar pa je za njih velikokrat nadležno. Njihov način je drugačen, od konja, do konja- tako, kot od človeka do človeka in potrpežljivo nam kažejo, kako naj se jih dotaknemo, kako naj jim podarimo pristni dotik in kako naj ga sprejmemo. Kako naj se povežemo s telesom konja in z našim, ko sedimo na njem, ko hodimo ob njegovem boku, ko zabrišemo celo meje dotika in se zlijemo drug v drugega.
Vonj in dih:
Kaj vse lahko zaznamo z vonjem in kako malo teh informacij si lahko razložimo? Osredotočili se bomo na vaje dihanja, kot meditativne vaje sproščanja, čutenja telesa in prevajanja informacij. Z dihom se dotaknemo še sinhronosti in povezanosti z drugim bitjem. Naučili se bomo svoj dih podariti drugi vrsti in ga potem tudi prejeti. V bistvu gre za ljubezen. Gre za duhovni ljubezenski akt med dvema vrstama.
Okus:
So aditivi že uničili naše zaznavanje okusa? Bi še lahko prepoznali strupen sadež? Vprašanje kaj sploh jemo in zakaj. Naša telesa se spreminjajo sorazmerno s spreminjanjem sveta. Vedno bolj lačni postajamo in vedno bolj kot jemo, vedno bolj lačni smo. Hrana nas ne zasiti več.
Bitja narave so še ohranila modrost o tem, kaj vnašamo v telo in kaj podpira njihovo vitalnost. Konji instinktivno ve, katera rastlina je strupena in katero zelišče potrebuje, ko zboli.
Za vsem tem, pa se skriva vibracija, ki jo vnesemo v telo, energija, s katero se pravzaprav hranimo. V vajah se učimo prepoznavati prav to, potem pa stopimo še korak globlje in se dotaknemo okusov čustev in nato še duhovne hrane.
Po teh vajah gotovo ne ostanemo več lačni.