Pot je sicer precej preprosta: Začnemo s tem, da pomečemo stran sedla, žvale, podkve in vse pretirane vrvi s katerimi smo imeli zvezane naše uboge konje. Nehamo jih trenirati, da bi ustrezali nam, pač pa začnemo mi trenirati sebe, da bi ustrezali njim. Trening gre globoko v srž posameznika, v njegovo telo, um in dušo. Konj se v tem času regenerira, njegov duh zopet pogleda skozi njegove oči in ob primerni oskrbi (s čim več svobode) se mu njegova mogočna osebna moč vrača.

V tem času se vzporedno s konjem osvobaja tudi človek in tukaj človek neposredno in neizpodbitno spozna resničnost že velikokrat slišanih besed, da kar delamo drugim delamo sebi. Pri sebi začne opažati, da se bolje izraža, seksualno osvobaja, je bolj prisoten in vitalen v svojem telesu, bolj odziven, bolj čuten, bolj pozoren, ima več življenjske sile in končno ve, kaj pomeni živeti skladno s svojo osebno močjo.

Predvsem pa postane bolj ustvarjalen. Ustvarjalnost pa je zagotovo vrhunec človeškega obstoja, ali pa vsaj pogoj, da lahko skreiramo svoje unikatno poslanstvo.

In tukaj pridemo do vizije konjeniških centrov prihodnosti, kjer bo konjeva moč v polnosti izražena in kot taka delovala kot ekstrakt pri prebujanju človeške ustvarjalnosti.

Jamske poslikave nam kažejo, da je podoba konja zanetila prve iskrice kreativnosti, ki se je prebudila v človeku. Od takrat naprej je konj navdihoval velike umetnosti in stal ob boku vseh velikih premikov v človeški zavesti. Potem pa so Grki s svojim preroškim darom razkrinkali skrivnost svobodnega konja, kar so ponazorili s krilatim konjem Pegasom, ki je z dotikom svojega kopita ustvaril izvir inspiracije. Razcvet grške civilizacije, umetnosti in filozofije nam potem lahko le priča o moči tega izvira in seveda posredno o moči konja.

Po dolgih letih preučevanj globljih razsežnosti konj in po številnih primerih ustvarjalnih prebojev pri ljudeh, ki so delali s konji, predvsem pa po opazovanju nas, ki živimo s konji, lahko neizpodbitno trdim, da prebujajo ustvarjalnost. Me tri, po pravici povedano, smo zasute s premnogimi idejami, ki jih še zdaleč ne uspemo sproti uresničevati. 

Ne gre samo za ustvarjalnost v obliki umetnosti, gre tudi za ustvarjalnost v načinu mišljenja in nasploh v načinu življenja. In kar je najpomembneje, konji prebujajo ustvarjalnost, ki ne temelji na umski, temveč na srčni inteligenci.

Zato kličemo dan, ko se bo človeku odprl čisto nov vidik bivanja na Zemlji in to se bo zgodilo tik za tem, ko ne bo več čutil potrebe po nadvladovanju drugih bitij. Hlevi bodo tako postali templji in templji konj bodo prostori umetnosti in kreativnosti.

Sicer pa pridite in se prepričajte sami,
Kiron na nek način že obuja k življenju vizijo konjeniških centrov prihodnosti,
naša naloga pa je, da ustvarimo prostor, kjer lahko raziskujemo in vedno znova dokazujemo inspirativno moč konja. 

Vabljeni, da postanete del te zgodbe in se nam pridružite pri ustvarjalnih delavnicah Pegasovega izvira ter ostalih dogodkih, ki navdihujejo posameznika pri ustvarjanju lepšega sveta, zunaj in znotraj sebe.