Kot zver zasleduje svoje cilje, ubija svoje slabosti in brezsramno uživa v radostih življenja.
Kot plen pa je neizmerno živa v svojem vitalnem telesu, budna, pozorna in čuteča, jasnovidna in intuitivna, medtem ko stoji polno prisotna pri samem jedru Življenja.  

Sodobna ženska je le še senca sestradane zveri. Kot vse zveri je bila izgnana iz gozdov, tistih par, ki jih je ostalo pa žensko še kar naprej spodbujajo da zasleduje, a kaj, ko zasleduje večinoma napačne cilje in raztrgava lastno dušo.

Na drugi strani pa so bile modrosti plena še močneje izkoreninjene in zasužnjene v njeni naravi. Ali je nekje zvezana, obsojena na nenehno rojevanje, kot žival v prehrambni industriji, ali pa ji je od plena ostalo samo nenehno bežanje. Stik s plenom pa potrebuje, tako zunaj sebe, kot tudi znotraj, če hoče obuditi svojo divjost in svobodo ter obenem nežnost in požrtvovalnost.  
Kajti, če ne drugega si je z nenehnim bežanjem pridobila vsaj dobro kondicijo, da danes lahko, če se le odloči, začne teči nazaj k sebi. Če ji le uspe pretrgati 'industrijske verige' in še potem je dolga pot za preteči… 

Ženske že od nekdaj čutijo močan klic h konjem, intuitivno vedo, da se tam skriva nekaj za njih esencialnega. Nekatere se vržejo v šport, ostale, bolj rahločutne, pa se približujejo in večinoma oddaljujejo, ker jih klasično konjeništvo intuitivno odbija, še druge pa se s konji srečujejo v sanjah.  

Kaj je torej tisto, kar nas tako neustavljivo vleče h konjem? Zakaj si delimo podobno usodo? Kam lahko skupaj odidemo in kaj je tisto, kar lahko v žensko-konjevi navezi nastane?  

Pri Kironu poglobljeno raziskujemo modrost plena in pristne vrednote žensk. Zato ste dobrodošle, ženske, da se nam pridružite pri raziskovanju in dodate svoj košček v mozaik modrosti, ali pa, da nam pišete in z nami delite svoja izkustva.