Center Kiron

Center inovativnega, naravnega in celostnega pristopa do konj in jahanja, ter raziskovanja moči konja kot asistenta v človeškem razvoju, osebni rasti in zdravljenju.

Zakaj ime Kiron?

Grška mitologija pripoveduje o kentavru, pol človeku, pol konju, ki je bil izjemen zdravitelj, velik filozof, glasbenik, orakelj, spoštovan astronom, eden od prvih ekologov, inovativni učitelj in mentor herojem. Njegovo večplastno učenje je privabilo najboljše iz vsakega posameznika, spodbujal je k razvijanju talentov na način, ki je zaobjel njihove čustvene, mentalne, duhovne, fizične in energijske aspekte.

Kironova največja moč pa se skriva ravno v njegovem odkrivanju umetnosti zdravilstva. Mit govori o tem, kako ga je njegov učenec pri lokostrelstvu po nesreči zadel v koleno s strupeno puščico. V bolečini se je odplazil v podzemno jamo, da bi si olajšal sicer smrtno rano za nesmrtnike. Med preizkušanjem različnih načinov je razvil umetnost zdravljenja in te vrline kasneje naučil Asklepija, grškega boga medicine.

Ranjeni zdravilec je prispodoba mesta globoke rane, ki paradoksalno nosi seme velike moči. Ta arhetip nas povezuje z našim individualnim potovanjem k celosti, zabriše kulturni razdor med instinktom in intelektom in prinaša nove ideje, ki obljubljajo spremembo za jutrišnji dan, medtem ko črpa iz uveljavljenih moči današnjega dne. Tako je ime Kiron postal naš smerokaz, kateremu spoštljivo sledimo v raziskovanju združene človeške in konjske modrosti ter za nujno potrebno preobrazbo, ki jo ljudje potrebujemo v odnosu do konj.

Kiron nam je začrtal smer,
Pot pa sledi ženskim kentavrinjam.

Na​š način dela

Center Kiron še zdaleč ni klasičen konjeniški center.
Pravzaprav je vse prej kot to.
Je prostor, kjer se izraža duša konja, kjer sledimo srcu, iskrenosti in sočutju, prostor, kjer konji končno ''spregovorijo'' in kjer miti živijo sočasno z nami.
Nenazadnje pa je prostor zdravljenja. Za nas in konje.
Na ravni duha, srca in telesa. 

Pri Kironu konjev ne treniramo, pač pa jih pustimo, da se izražajo vsak čisto na svoj, svojevrsten način. Delo s konji torej ni usmerjeno na to, da bi konje naredili primerne človeku, temveč, da bi človeka naredili primernega konjem. Kar pa pomeni, da človeka prebujamo nazaj v življenje, v telo (nič nas ne more spraviti bolj v telo, kot vedno iskreni odziv konja na vse naše gibe, našo energijo in na naša čustva), v prisotnost trenutka (za nas je to jedro učenj vseh duhovnih sistemov; za konje najbolj naravna nujnost), v živost in konstruktivno soočanje (vsako konjevo dejanje ima nek namen, ki služi podpori in ohranjanju življenja), v razumevanje (najbolj zahtevni konji nam imajo največ za razkriti), v ustvarjalnost odnosa (ko prenehamo spreminjati konja v omejujoč stroj, nam bo konj na svoj unikaten način začel vračati koščke naše izgubljene duše),… in še marsikaj.

Verjemite, veliko se imamo za naučiti od njih.

Članki za poglobljeno razumevanje konj:

Veganstvo in konji

Kam po poglobljeno znanje? (seznam knjig)

Vizija konjeniških centrov prihodnosti

Ženska v zrcalu klasičnega treninga konj

Duša Divje Ženske

Ko se učimo iz globin konjevih modrosti 

Kaj bi moral vedeti, če mi je mar za konja, preden se vpišem v jahalno šolo?

Konjeništvo 'železne dobe' ali 'brezžična' konjesrčnost?